Če se nam želite pridružiti, se vpišite v mailing listo MTB četrtka in seznanjali vas bomo o naših skupnih vragolijah.

ime:

email:

 

 

Kolumna

 

31.8.2009
Spontani MTB četrtek
piše: T. P.

Poletje in morje sta nas očitno malo uspavala in pobud za kolesarske podvige kar ni in ni. Ali pa smo se tako zagrizli v delo? Vseeno pa se vsaj jaz marsikdaj, ko mi že vse malce najeda sicer spočite možgane, zbašem na bicikel in se kar nekam odpeljem. Ponavadi iz Stražiškega konca preko Jošta proti škofjeloškim krajem.
Včeraj (slučajno je bil četrtek – in zato pišem kolumno) pa sem se psihično pripravila, da grem proti Preddvoru. Tisti del od Stražišča proti Primskovemu mi predstavlja namreč totalen gravž. Po cesti, polni smrduljastih avtomobilov, kjer moraš vsaj petkrat čakati na kakšnem prehodu za pešce in ti ob naključnih trenutkih nekdo hupne za ritjo. Pa ne veš ali je en težak, ki mu greš na jetra ali pa te le pozna. Tako, da si moraš za reakcijo na hupanje vzeti čas in primerno odreagirati. Vsekakor ja za te štiri kilometre potrebno ogromno koncentracije.

Naprej od Primskovega pa vse do Preddvora, po traktorskih in peš poteh, je pa prav luštno. In tako sem vsa židane volje blodila po Predvoru is se odločala ali grem kam v hrib ali pa malo čohat Bizijevega Čilija. Pa se mimo pripelje Bojana in me odvleče na Možjanco. Sem si rekla: čas imam, pa še Bojani ne bo dolgčas sami v hrib gonit. Ampak o suhoparnosti tega izleta sem se malo zmotila. Ob vznožju sta naju namreč čakala Lea in Jaš, ki sta letom primerno precej norčava in sta naju po makadamu zvlekla najprej na Možjanco. Vmes nas je prehitel še Marjan, ki je ta dan že v drugo dirkal pa isti progi. Na Možjanci pa je padla odločitev, da gremo še na Štefano goro. Ampak spet ne po cesti, ampak po zdrapanih gozdnih poteh. Lepota in idiličnost sta bili neizmerni. Hkrati pa smo si ženske tudi dobro pretresle celulit, z dirkanjem preko skal in korenin. Mimo jasic in prelepih majcenih vikendov, smo kar naenkrat iz gozdička pripeljali naravnost na dvorišče gostilne na Štefani gori. Ker so dnevi že kratki, smo na hitro obnovili vodne zaloge, potem pa spet na anticelulitno masažo čez drn in strm v dolino. Jaš in Marjan sta prav stilsko odpeljala prvih nekaj klancev, potem pa smo ju izgubili izpred oči. Tudi Lea ni bila nič slabša. Midve z Bojano pa sva furali drug stil. Večino klancev sva vodili biciklete za ušesa. Če je bilo pa strmo! Čeprav sva proti koncu že kar dobro skakljale preko skal, v nizki preži, z ritjo na zadnji gumi in rahlimi krči v desni roki od hudega bremzanja. Mogoče bo pa še ratalo kaj downhillarskega od naju. Tako smo malo pred osmo uro prikolovratile do Adrgasa, kamor nas je Lea povabila na kavo. Vendar me je preganjala tema in sem jo raje ucvrla proti domu.
Izlet je bil čisto spontan, slučajno v terminu MTB-četrtkov. Upam pa, da sem dala pa vsaj malo vzpodbude še drugim kolesarkam. Dajmo se spet organizirat!

15.6.2009
ČEZ UDINBORŠT NA GOZD
piše: Ana V.

Če smo se kolesarke letos prvič pridružile moškim MTBčetrtkovcem, smo šle prvič tudi na celodnevno turo. Za dvodnevno turo (na Stol) še nismo dovolj pripravljene, smo bile pa prav solidna družba kolesarjem, ki tudi niso še natrenirani za osvojitev Stola. In smo jo mahnil skupaj. Zbrali smo se  v nedeljo, 14.6.2009,  ob 11h, na Kokrici. Najprej smo se podali v prostranstva Udin Boršta. Ugotovili smo, da je tisti del gozda, ki spada v območje Mlake, prav nič ni urejen. Polno korenin, odmrlih vej, dreves,… Za vse težave, ki smo jih imeli s premagovanjem ovir smo »obtožili« Berni, ker je tam doma in jo zadolžili, da do naslednjič gozd uredi tako kot se spodobi. Prav na koncu gozda pred Sebenjami, je Juretu spustila zračnica in priča smo bili demonstraciji menjave. No, punce smo ugotovile, da bo še zelo zelo potrebna vaja, če bomo želele same menjavati zračnice. Do Križ smo se peljali po asfaltu, nakar se je začel strm vzpon na Gozd pod Kriško Goro. Cesta se je kar pošteno dvignila pokonci, malo nas je že zmanjkovalo, pa nas je Boris stalno tolažil, da naprej pa ne bo takega klanca. Po dveh urah in pol smo na vrhu oz. pri koči Zavetišče v Gozdu. Nismo bili edini obiskovalci, tam se je namreč odvijala tudi 60. obletnica Planinskega društva Križe. Očitno smo zagledali utrujeni, brezplačno so na namreč postregli s sladicami in golažem. Kar pošteno smo se zasedeli, nekaj malega tudi popili in se po fenomenalni singlci spustili do Bistrice pri Tržiču. Še postanek na šampančku pri Vizotih v Seničnem, Naglesin za Simonin glavobol in ob pol petih smo bili nazaj  v Kranju v gostišču Dežman. Fantje s Stola so prišli zelo pozno. Kar pozno v noč smo si pripovedovali zgodbe o naši nedeljski avanturi.
Lepo je bilo in še se bomo skupaj družili na naših kolesarskih konjičkih.

 

29.5.2009
TRETJIČ SAMO TRI-AMPAK S POLNO PARO
Piše: Vesna P.

Po močni zasedbi prejšnji četrtek smo se včeraj uspele zbrati le tri, Tanja, Maruša in jaz. Ker je predlagateljica ture na Naceta odpovedala, smo se me, ki kdaj tudi kaj prestavimo in bi pravzaprav rade malo vozile po makadamu "vštric" in klepetale, odločile, da gremo na Mohorja. Franci nam je na štartu pojasnil, da bi šel z veseljem z nami in nas vodil, ampak da smo tri skupaj prevelik zalogaj zanj, pa smo se odpravile same.
Skozi Besnico je bil kar gost promet in nam objestni vozniki sploh niso dopustili, da bi dobro začele debato. Skozi Njivico in Nemilje je bilo že precej bolje, manj avtomobilov, živahna debata, me skoz boljše volje in v večjem zagonu. To smo tudi potrebovale, saj smo v Nemiljah zavile na makadam, pa v hrib. Ceste po gozdu neurja v prejšnjih dneh niso preveč zdelala, pa saj najbrž sploh opazile ne bi, ker so debate postajale vedno bolj zanimive. Kljub temu nismo priklicale dežja, nasprotno, skozi oblake so nas obsijali nežni in topli sončni žarki, že tako prekrasna narava okrog nas je dobila še lepše zelene odtenke. Po vseh tistih serpentinah smo prispele do asfalta, nato do tistih parih hiš in končno do cerkvice. Zmaga! Tale Mohor ima res prečudovit razgled, ki je še lepši, ko ga opazuješ z  zadovoljstvom, da si sem gor pravzaprav prikolesaril. Pa tak mir je bil tam gor, čista tišina, dišeče trave in prav  nobenega občutka, da  smo sredi delovnega tedna.
Spust je bil uspešen, brez padcev kljub temu, da je Maruša vozila ves čas z napol prazno gumo. Na Čepuljah smo si prislužile slastne in sladke borovničke, tako na hitro pri šanku, nato pa kar po asfaltu v dolino.
Malo se nam je že mudilo. Stražišanki sta mi tik pred ciljem pobegnili domov, pod tuš, v Figa sem prišla sama, ampak prijetno utrujena ob gibanja in predvsem dobre volje po debatah v dobri družbi. Punce, mtb-četrtek je balzam za dušo in telo, pridite prihodnjič!

22.5.2009
Brez prestavljanja-čez hribčke pod Joštom-do likalne deske!
piše: Ana V.

Vam naslov nič ne pove, vam nič ni jasno? Berite naprej. Včeraj (21.5.) smo se MTB kolesarke že drugič zbrale in skupaj prekolesarile zanimivo turo. Po avtocesti na sedlo Sv. Jošta, pa po ta rdeči cesti v Bitnje in do Dr. Figa. Zbralo se nas je rekordno število punc -11. Različnih starosti, različno kondicijsko pripravljene, različno opremljene,… Pa vendar smo delovale kot usklajena ekipa. Na poti se nam je pripetilo marsikaj. Vesni je 3x »padla dol ketna«-serviserka Tamara je sanirala vse okvare. Tjaša si je nekoliko poškodovala tetivo, ko tole pišem, mi njen mož sporoča, da jo vozi okrog zdravnikov, upajmo, da ni hujšega. Mica,  je naša legendarna kolesarka, ki nič ne prestavlja, vozi stalno v isti prestavi (se razume v »tetežki), pa je še vedno med prvimi na vrhu. Na polovici poti nas zapusti, ker ima doma dva moška, katerima mora zlikat srajce (alo Brane, Rok-dejta poleti kakšno majčko oblečt, da Mica ne bo tako zaposlena). In drvimo dalje, po obronkih do Čepulj, kjer sredi poti, sredi gozda srečamo našo »profi« ekipo, navdušenje je bilo obojestransko, na hitro se poslovimo, z dogovorom, da se dobimo v dr. Figu na pivu. Na poti do Bitenj malo zaidemo, izkoriščamo priložnost in se prijaznemu kmetu, zahvaljujemo, da nas je uspel prepričati (res komaj, smo mislile, da nas skuša odvrniti od vožnje po njegovem travniku), da je pot po kateri se želimo spustiti napačna. In že smo v starem mestnem jedru Kranja, kjer je pred dr. Figom skoraj zmanjkalo stolov za vse. Zanimivo kajne. Vabljene nove kolesarke, ovir ni. Se vidimo zopet v četrtek.

15.5.2009
PA SMO SE ZBRALE! 
piše: Ana Vizovišek

Fantovsko druščino »MTB četrtkovcev« smo končno dopolnile tudi dekleta. Ni nas bilo veliko (7), a za začetek ni bilo slabo. Petra in Ana sta štartali pred  Gibi-Gib-om, kjer sva po prekrasni poti mimo Suhe, Visokega, Hotemaž (čisti MTB-ne asfalt-da ne bo pomote) prikolesarili do Gostišča na Zaplati, kjer naju je že čakala Tanja. Po MTB »pisti« smo prikolesarile do vrha Možjance, do kamor so se po asfaltu vzpele Bojana, Mica, Lea in Tamara. Nekaj punc se je spustilo v dolino po isti poti (so imele večerne obveznosti); Ana, Mica in »tamladidve« Lea in Tamara pa naprej do Štefane gore. Po MTB »pisti« sta jo do Olševka »pičili« Lea in Tamara.  Midve z Mico pa po asfaltu mimo zgornje gondolske postaje na Krvavcu, proti Britofu do Kranja. Po poti sva »rešili« (toliko sva namreč debatirali)  politiko, biznis, javno upravo, moške, otroke,…, tako, da je bilo za nama vsestransko koristno popoldne. Zelo slaba udeležba pa je bila na pivu v Figu, do tam je prišla le Ana, tako da punce-naslednji četrtek se naša tura definitivno konča v Figu. Uživale smo vse, se vidimo zopet v četrtek.


Sezona MTB četrtkov se je končno začela.
piše: Rok Pivk

Topla zima je tiste, ki radi poganjajo pedale, celotno obdobje po tistem, ko smo dali slovo MTB četrtkom za sezono 2006, stalno dražila in jih vabila k temu, da bi zajahali svoje aluminijaste (karbonske) konjičke, sedaj pa se nas je usmililo še nenavadno toplo vreme, tako da je skrajni čas, da ponovno naredimo nekaj zase. Ščemenje v trebuhu (no, bolj v nogah, bi lahko rekli) bomo sedaj končno lahko umirili, seveda pa se bo treba prav hitro spraviti na bicikle.
Dva MTB četrtka sta tako že mimo in glede na obisk lahko rečemo, da se je naša pobuda dobro prijela med kolesarskimi navdušenci, seveda pa tudi za tiste, ki svojih biciklov še niso podvrgli spomladanskemu remontu, še ni prepozno. Zanimiv in adrenalina polnih tur bo še na pretek in tudi sprostitveni del po samih kolesarjenjih bo nedvomno vedno precej dolg (naj v tej fazi že kar vnaprej pohvalimo našega letošnjega sponzorja Frenka oz. njegovega Dr. Figa), nedvomno pa bo letos cilj še preseči lanske količinske in višinske rezultate, ki jih je naš guru povzel v lanski skupni statistiki.  Pa ne samo, da bomo letos še bolj pridni v okviru MTB četrtkov, vsi skupaj se moramo potruditi, da bomo letos organizirali še kakšno vikend turo več, tako da že ob tem trenutku vse udeležence naših srečanj vabimo k sodelovanju s predlogi tako za nove redne četrtkove ture kot tudi za posamezne vikend variante.
Tudi naša spletna stran je v duhu potrebnih sprememb letos doživela stilsko preobrazbo (upamo, da vam je všeč?), pri čemer držimo pesti, da se je tudi letos ne bi lotili kakšni "internet teroristi", ki so lani za določen čas ustavili njeno delovanje, vendar pa našega kolesarkega duha ob tem niti približno niso mogli uničiti.  
Torej, naj za konec le ponovimo obljubo o zanimivem dogajanju v okviru MTB četrtkov in vabilo k udeležbi, prav tako pa tudi k sodelovanju pri delovanju našega malega kolesarskega gibanja.

Kolesarski pozdrav.

Oglejte si še:

   

            Copyright © 2007 MTB četrtek - design & production: Defin & Dspot